Stres pojem iz biologije

Stres je pojem iz biologije in psihiologije. Beseda stres je bila prvič uvedena leta 1930. Z besedo stres se označuje posledice nezmožnosti človeškega organizma, da se pravilno odzove na čustvene ali fizične grožnje. Fizične ali čustvene grožnje, pri katerih se pojavlja nezmožnost pravilnega odzivanja človeškega organizma, so lahko dejanske ali zamišljene.

 Simptomi, ki jih stres ima vključujejo alarmno reakcijo. Stres se prek alarmne reakcije prek izločanja adrenalina, povečanja krvnega tlaka, povečanja mišične prekrvavitve, pospešenega delovanja srca ter dihanja. Posledice stresa so tudi povečana budnost, povečana previdnost in pozornost na dogajanje v okolici, nesposobnost koncentracije in glavobol. Stres kot izraz v biološkem smislu je bil prvič uveden leta 1930. Endokrinolog Hans Selye je v kasnejšem obdobju je izraz stres razširil in populariziral koncept, v katerem je zajel neprimeren psihološki odziv na katerokoli zahtevo.
Z besedo stres je označeval stanje, povzročitev stresa pa je omogočal stresor. Stresor je pospeševalec povzročitve stresa. Zajema širok spekter pojavov. Širok spekter pojavov se odraža od blagih draženj do drastičnih. Drastični pojavi lahko imajo hude zdravstvene težave. Stres se lahko ilustrira v kognitivnih, čustvenih, fizičnih ali vedenjskih znakih. Na zunaj se znaki, po katerih opazimo stres, prepoznajo kot : slab videz, glavobol, pretirano skrb, razdražljivost, utrujenost, nezmožnost sprostitve, občutek osamljenosti, depresijo, motnje spanja, krči, žalost, potrtost, strah, pesimizem, slabša koncentracija, pozabljivost, pretirano prehranjevanje in pitje alkohola, uporaba drog, jok in drugi.

Danes stres velja kot reakcija telesa na stresor . Stresor je lahko resničen ali namišljen dražljaj. Z resničnim ali namišljenim dražljajem se povzroči stres. Stresor, ki je lahko resničen ali namišljen, lahko na organizem vpliva na dva načina. Vpliv na organizem je lahko kratkoročen ali akutni. V primeru, da je vpliv na organizem dolgoročen govorimo o kroničnem stresorju. Stres se odraža v treh stopnjah : alarm, upor in izčrpanost. V treh stopnja se telo na stres odziva glede na sposobnost upiranja.

http://fidimed.si/

Visok krvni tlak je smrtno nevaren

Krvni tlak, ki je previsok, predstavlja enega izmed glavnih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek krvno žilnih bolezni. Gre za eno izmed glavnih oblik obolenj, ki jih poznamo v sodobnih civilizacijah. Razlog, da se pojavi previsok krvni tlak, je torej po eni strani civilizacijski in je zato povezan z življenjskim slogom, ki ga živi večina ljudi danes, po drugi strani pa je povezan tudi z dednimi dejavniki.

Bolezni srca in ožilja so najbolj pogost razlog smrti v sodobnih razvitih državah po vsem svetu. Statistični podatki kažejo, da oseba, ki ima povišan krvni tlak, bo štirikrat bolj pogosto trpela za krvno žilnim obolenjem in do sedemkrat pogosteje za nastankom možganske kapi. Poleg tega pa je visok krvni tlak tudi eden izmed dejavnikov, ki lahko oslabijo delovanje ledvic. V nekaterih primerih pa lahko visok krvni tlak vodi celo v odpoved ledvic. Vse naštete bolezni so smrtno nevarne za človeka in bi že zaradi tega morali vsi tisti, ki imajo povišan krvni tlak nemudoma poskrbeti za to, da ga znižajo. Posamezniki, ki imajo sorodnike z arterijsko hipertenzijo, tj. bolezensko povišanje krvnega tlaka, morajo še toliko bolj pogosteje meriti svoj krvni tlak. Prav tako pa bi morali biti pozorni na krvni tlak tudi vsi ljudje, ki imajo prekomerno telesno teže in tudi tisti, ki se nekakovostno prehranjujejo.

Z nekakovostno hrano je povezan prekomeren vnos soli, ta pa dokazano zvišuje krvni tlak. Visok krvni tlak povzročajo tudi nekatera druga obolenja in celo premajhna telesna aktivnost. Iz vidika meritev poznamo normalen in visok krvni tlak. Normalen je vsak, ki je nižji od 140/90, povišan pa vsak krvni tlak nad to vrednostjo. Vendar pa po eni meritvi še ne moremo delati zaključkov. Krvni tlak je potrebno spremljati daljše obdobje in si skrbno zapisovati dnevne vrednosti. Če v nekaj tednih pogostokrat izmerite visok krvni tlak, potem morate nemudoma do zdravnika.
Vsekakor pa prej preberite še ostale članke iz te kategorije