Borelija ne pozna cepiva, učinkovita je le preventiva

Klopne bolezni so lahko zelo resne, zato jih je treba dobro poznati in se nanje ustrezno pripraviti. Najboljše rešitve so tiste, ki povsem preprečijo okužbo, a to ni vedno možno. Za nekatere klopne bolezni imamo cepivo, v nekaterih primerih pa takšne zaščite preprosto ni. Borelija povzroča okužbo, ki se ji ne moremo zoperstaviti s cepivom, tako da bo treba poskrbeti za drugačne ukrepe, predvsem za dobro preventivo. Ker je borelija pri slovenskih klopih zelo pogosta, prenaša jo kakšnih 40% klopov pri nas, previdnost vsekakor ni odveč! Ob sprehodu po naravi moramo dobro vedeti, ali na nas prežijo klopi. Če smo izpostavljeni temu tveganju, uporabimo kemične repelente in dolga svetla oblačila. Previdni smo predvsem pri korakanju po gosti podrasti in visoki travi, pa tudi pri utiranju poti skozi grmičevje – takšnim potem se raje izogibamo. Ker se borelija ne prenese takoj ob vbodu klopa, temveč potrebuje kar nekaj časa, je učinkovit ukrep tudi pregledovanje telesa takoj, ko se vrnemo iz narave. Najbolje je, da klopa najdemo še preden se uspe prisesati na telo, sicer pa imamo še kakšnih 24 ur časa, da ga odstranimo brez velikega tveganja za razvoj okužbe. Borelija je v tem oziru bistveno bolj prizanesljiva kot klopni meningoencefalitis, seveda pa slednji omogoča učinkovito cepljenje, ki tveganje povsem izniči.

Kakšne ukrepe zahteva borelija po razvoju okužbe?

Ko je klop prisesan na telo, je za pravo preventivo prepozno. Borelija se prenaša počasi in pametno je klopa čim prej ter pravilno odstraniti. Nato spremljamo mesto vboda, v primeru okužbe bomo opazili značilni borelijski madež. Borelija zahteva takojšen obisk pri zdravniku in zdravljenje z antibiotiki. Če odlašamo, nas na razvoj okužbe spomnijo bolezenski znaki, podobni tistim pri gripi, pa tudi pri nekaterih drugih klopnih boleznih.