Kanarski otoki so priljubljena turistična destinacija

Kanarski otoki so globalno zelo priljubljena in obiskana turistična destinacija v praktično vseh letnih časih. V daljni preteklosti so imeli Kanarski otoki čisto drugačno vlogo. Veljali so za konec znanega sveta, bili so izhodišče za odkrivanje neznanega sveta na zahodu Atlantika. Geografska lega nudi izjemne pogoje za turizem, izven turističnih krajev pa se neokrnjena narava ponuja v vsem svojem izobilju. Kanarski otoki imajo pragozd, ognjeniške vrhove, puščave lave, peščene sipine, visoke vrhove ter na splošno zelo raznolik in razgiban teren. Obisk otokov je prijeten tudi jeseni in pozimi, kar odpira široko paleto možnosti za obiskovalci. Kanarski otoki so tako lahko pozen jesenski dopust ali zatočišče pred zimo stare celine. Obiskovalci lahko poleg tega izbirajo tako pasiven kot aktiven obisk. Pasiven obisk pomeni poležavanje na plaži ter druge zelo zmerne aktivnosti, aktiven obisk pomeni povzpeti se na preko tri tisoč sedemsto metrov visok Teide ali vrsto drugih vrhov z nadmorsko višino okrog dva tisoč metrov, možno je jahanje, surfanje ali izbrati številne druge aktivnosti. Kateri letni čas izbrati je odvisno od številnih dejavnikov izbire. Kanarski otoki so razdeljeni na dve provinci. Las Palmas na vzhodu, z otoki Gran Canaria, Lanzerote in Fuertoventura ter Santa Cruz de Tenerife na zahodu z otoki La Palma, El Hierro, La Gomera in Tenerife. Zahodno ležeči otoki z izjemo otoka Tenerife niso razvili masovnega turizma, Gran Canaria slovi po gozdovih, Lanzerote je ravninski otok, Fuertoventura se ponaša z dolgimi plažami. Temperature se poleti gibljejo od dvajset do sedemindvajset stopinj Celzija, pozimi pa od osemnajst do dvaindvajset stopinj Celzija. Zvečer in preko noči se temperature spustijo, poleti od petnajst do osemnajst, pozimi pa od petnajst do osemnajst stopinj Celzija. Kanarski otoki so znani po nepredvidljivem vremenu, zato je priporočljivo biti pripravljen na zelo različne vremenske izkušnje. Kanarski otoki so skupina sedmih večjih otokov ob severozahodni obali Afrike.

Hiperholesterolemija lahko povzroči srčni infarkt

Hiperholesterolemija lahko povzroči srčni infarkt. Zato je hiperholesterolemija resna grožnja čisto vsem generacijam, tudi najmlajšim. Hiperholesterolemija je poenostavljeno povedano prevelika količina holesterola, ki se kopiči na stene žil. Zdrav človek z kopičenjem prevelikih količin holesterola na stene žil težav nima, saj je organizem sposoben uravnavati ter po potrebi odstranjevati odvečne količine holesterola ter se pravilno prehranjuje, skrbi za redno vadbo ter na splošno stori vse za optimalne količine holesterola. Problem sodobnega časa je predvsem v nepoznavanju področja ter nevarnosti za zdravje, pika na I so razne šale na račun holesterola. Hiperholesterolemija je veliko manjša možnost za zdravega človeka, ki nima prirojenih genskih in drugih napak ter zna poskrbeti za optimalne količine holesterola v telesu. Optimalne količine holesterola ni težko zagotavljati, poznati je potrebno nekaj osnovnih dejstev. Človeško telo ustvari približno tri četrtine holesterola, preostale količine pridobimo z hrano. Priporočljivo je pri prehrani izogibanje trans maščobam, pretirano pitje alkohola, kajenje, neoptimalno prehranjevanje ter poskrbeti za dovolj telesne vadbe. Hiperholesterolemija je lahko dedna, lahko pa nastane tudi kot posledic nezdravega načina življenja. Hiperholesterolemija in druge težave so pri osebah, ki nimajo dedno prirojenih težav z uravnavanjem holesterola, lahko odpravljene tudi z redno kontrolo holesterola v krvi. Priporočena frekvenca kontrole holesterola je vsakih pet let, če je bila vrednost krvnih maščob ob zadnjem merjenju ustrezna. Ob povečani vrednosti krvnih maščob zdravnik oceni, kdaj je najbolj primerno naslednje merjenje. Največkrat se ob ugotovljeni povečani vrednosti krvnih maščob zdravnik z osebo tudi pogovori, razloži ji kaj je to holesterol, kaj je to slab in kaj koristen holesterol, kako lahko poskrbi za optimalne količine in podobno. Nič pa ni narobe, če se človek odloči za kontrolo vsako leto. Ob tem lahko pomislimo, da je za vsak avto predpisan obvezni tehnični pregled vsako leto. Hiperholesterolemija je pogosto dedna težava, lahko pa nastane tudi zaradi nezdravega življenjskega sloga. Več o hiperholesterolemiji lahko preberete v našem vodiču o holesterolu.