Indonezija otoška država

Indonezija je otoška država . Ozemeljsko se prek skupno 17.000 otokov nahaja med Avstralijo in Indokino ter Tihi in Indijski ocean. Država Indonezija je raznolika otoška država. Na eni strani so otoki, ki veljajo za svetovno ene najbolj poseljenih, spet drugi otoki so bogastvo neokrnjene narave. Zaradi lažjega nadzora in upravljanja so otoke administrativno razdelili na 27 otokov, posebni ozemlji ter glavno mesto. Glavno mesto je Džakarta, ki leži na severozahodu otoka Java. Posebni ozemlji države Indonezija sta Aceh in Yogyakarta. Množico otokov sestavljajo : Bali, Bangka-Belitung, Banten, Bengkulu, Osrednja Java, Osrednji Kalimantan, Osrednji Sulawesi, Vzhodna Java, Vzhodni Kalimantan, Vzhodna Nusa Tenggara, Severna Sumatra, Gorontalo, Džambi, Lampung, Maluku, Severni Maluku, Severni Sulavezi, Severna Sumatra, Papua (Irian Jaya), Riau, Jugovzhodni Sulavezi, Južni Kalimantan, Južni Sulavezi, Južna Java, Zahodni Kalimantan, Zahodna Nusa Tenggara, Zahodna Sumatra. Lažje upravljanje otokov omogoča delitev. Tako so otoki razdeljeni na okraje, pod okraje in občine. Indonezija ima potresno zelo aktivno ozemlje . Na območju države Indonezija se stikajo pacifiška, evrazijska in indoavstralska plošča. Poleg potresov državo Indonezija zaznamujejo aktivni ognjeniki. Med 150 aktivnimi ognjeniki izstopata Krakatoa in Tambora. Kljub uničujočim posledicam delovanja naravnih sil, imajo lokalni kmetje o zemeljskih aktivnosti tudi nekaj koristi. Vulkanski pepel omogoča rodovitnost zemlje, kar kmetje s pridom izkoriščajo. Dobra rodovitnost prispeva svoj delež k gosti poselitvi. Gosta poselitev se izraža predvsem na otoku Java, ki velja za svetovno najbolj poseljenega med vsemi otoki. Na otoku Java živi polovica prebivalcev države Indonezija. Prestolnica države Indonezija ima 8,5 milijona prebivalcev, skupaj z okolico pa je na njenem območju naseljenih 24 milijona prebivalcev. Zgodovina prestolnice je v veliki meri neznanka. Znano je, da so se prve naselbine na območju današnje prestolnice združile v mesto. V 4. stoletju je v zgodovinskih zapisih na tem ozemlju omenjeno mesto Sunda Pura. Indonezija je v kolonialnih časih zanimala tudi Evropejce.

Odpornost sposobnost obrambe

Odpornost je sposobnost obrambe človeškega telesa pred negativnimi in škodljivimi vplivi iz okolice. Človeškemu telesu je odpornost zagotovljena tako, da je sposobno prepoznavati škodljive vplive v okolici, ter se nanje z ustrezno organizacijo obrambo odzvati. Škodljivi vplivi iz okolja so različni. Razlike se pojavljajo glede na okolico v kateri živimo. Okolica v kateri živimo se razlikuje glede na kraj lokacije in njegove značilnosti. Različne lokacije na zemeljski obli imajo zelo raznolike življenjske pogoje. Poleg same lokacije in njenih značilnosti iz njene okolice, veliko vlogo za odpornost igra tudi zdravstveni sistem, ki deluje na tem območju. Poleg samih ustanov, njihovih organiziranosti in usposobljenosti, je za odpornost pomembna njihova dostopnost. V primeru, da zdravstvena organizacija ni dostopna se lahko odpornost hudo prizadene že na poti do nje. Problem nedostopnosti je predvsem v nerazvitih delih sveta, kjer ljudje živijo na odročnih območjih, zdravstveni sistem je slab, zdravstvene ustanove pa oddaljene. V veliki meri je odpornost možno samostojno krepiti . Človeški organizem je sposoben velikega prilagajanja danim razmeram. Temu primerno se med drugim obnaša tudi odpornost. V primeru manjše izpostavljenosti škodljivim vplivom se odpornost manjša, ker nevarnosti ni oziroma je zmanjšana. Obratno se odpornost v primeru večje izpostavljenosti škodljivim zunanjim vplivom poveča. Lep primer je zimsko mrzlo vreme. Večkrat v takih primerih kot priporočilo slišimo, da se je treba it na mraz pogret. Odpornost se ob zadrževanju v toplih prostorih zmanjša, saj ni potreb za odpornost proti mrazu. Vendar se takšna odpornost nanaša samo na razmere v notranjih prostorih. Čim se tak človek, katerega odpornost je naravnana na zadrževanje v notranjih prostorih, več časa zadržuje zunaj, na nizkih temperaturah, je bistveno bolj ranljiv pred zunanjimi vplivi. Z občasnim, predvsem pa postopnim večanjem zadrževanjem na nizkih temperaturah se bo odpornost večala, saj bo človeški organizem sam sprožil aktivnosti, ki so za to potrebni. Odpornost velja krepiti.

Vreme Rovinj naredi za privlačno turistično točko

Blagodejno Vreme Rovinj naredi za privlačno turistično točko, ki spada v razred ogleda vredno. Blagodejno vreme omogoča, da uspeva vse, kar tradicionalno sodi v kulturo kraja in okolice. Pomorstvo in kmetijstvo sta tipična razglednica kraja in okolice. Sončna in suha poletja, ter blage zime s padavinami omogočajo, da takšno vreme Rovinj prijetno s koristnim združi z rodovitno istrsko rdečo zemljo. Iz njenih globin posrka najboljše, kar se z delom pridnih rok prenese v kleti in shrambe. Vino, ki raste in je pridelano v teh kraji je znano tudi prek meja. Ko vreme Rovinj obsije z blagodejno klimo niso veseli le kmetje. Tudi pomorščaki in vsi, ki plujejo po širnih morjih znajo povedati, da vreme Rovinj bogati z pomorskimi danostmi. Priča o tem, kako vreme Rovinj zalaga z darovi morja je tudi kulinarika. Morska hrana je tisto, kar mnoge obiskovalce vabi, pa četudi na krajši izlet, na katerem prijetno s koristnim združijo doživetje lepot narave in kulture, z gurmanskimi užitki. Pomorske poti in bogastvo morja sta botrovala nastanku številnih znamenitosti, ki jih kraj in okolica lahko ponudi na ogled. Preko pomorskih poti so imeli povezavo z sodobnim svetom, svetovno znane kulture in ljudstva so jim bila na dosegu roke. Na poti do njih so spoznavali mnoge kraje, v samih svetovno znanih kulturah tistega časa, pa so našli marsikateri navdih, za izboljšanje pogojev življenja v svojem domačem kraju. Da vreme Rovinj obsije s sončnimi žarki že v zimskih mesecih so vedeli že ljudje sila starih kultur. Blagodejno vreme Rovinj in okolico obdaruje z možnostmi za preživetje, so si zagotovo rekli že ljudje v kameni dobi. Nedaleč stran so našli njihove ostanke, ki govorijo o pradavnih kulturah na tem ozemlju. V času železne dobe je vreme Rovinj in širšo okolico naredilo za naselitve vredno. O tem pričajo ostanki kulture Histria. Vreme Rovinj naredi za obiska vredno točko.

Probiotiki in klamatske alge

Klamatske alge imajo v družbi že skoraj kulten status. Te alge naj bi bile eno izmed najbolj koncentriranih živil na zemlji. Alge so mikroorganizmi, ki so nabiti z minerali, vitamini, zdravimi maščobnimi kislinami, aminokislinami in drugimi za človeka esencialnimi snovmi. Klamatske alge rešijo marsikatere težave pri človeku, koristijo zmanjšani imunskim odpornosti, uravnavajo neravnovesja v človeškem telesu, urejajo presnovo in krvno sliko, pomagajo pri astmi, lajšajo artritis, uravnavajo pH človeškega telesa, pomagajo pri revmatičnih obolenjih in blažjo različne nevrološke bolezni.

Naštel sem le nekaj pozitivnih lastnosti teh čudežnih alg, če vas zanimajo vse pozitivne lastnosti vam svetujem, da se obrnete na splet, s pomočjo brskalnika boste našli marsikaj uporabnega in celo nekaj spletnih trgovin, ki se ukvarjajo s prodajo klamatskih alg.

V tem članku bom namenil še nekaj besed probiotikom, ker smo ravno pr zdravilnih sestavinah za človeško telo. Tudi probiotiki so mikroorganizmi, ki na pozitiven način učinkujejo na človeško telo, predvsem na človeško črevesje. Ključno vlogo igrajo pri uravnavanju človeške presnove. Probiotike lahko jemljemo kot prehranski dodatek, prisotni pa so tudi v običajni prehrani človeka, predvsem v mleku, jogurtih in ostalih mlečnih izdelkih. Jogurti so med najbolj priljubljenimi izdelki, ki vsebujejo probiotike, običajno pa se probiotične bakterije dodajo ob koncu proizvodnje mlečnih izdelkov. Pa naštejmo nekaj pozitivnih učinkov probiotičnih živil ali dodatkov. Ti izdelki okrepijo zaščito našega telesa pred okužbami, znižujejo holesterol v krvi, zavirajo raka na debelem črevesu, zavirajo patogene klice v črevesju, blažijo drisko in še marsikaj.

Oba omenjena živila v tem članku imata na človeško telo resnično nezanemarljiv vpliv, seveda obstaja še mnogo drugih zdravilnih živil a če bi hotel vse opisati nebi bilo dovolj več sto člankov, na srečo obstaja na spletu dovolj gradiva, iskanje le tega pa je enostavno.

Mobing je trpinčenje na delovnem mestu

Mobing je trpinčenje na delovnem mestu . Poteka med sodelavci ali pa v odnosu nadrejeni podrejeni. Tujka mobing je oznaka za aktivnosti, kot je na primer neetična sovražna komunikacija . Poleg tega je lahko tudi ponižujoča komunikacija na različnih ravneh med zaposlenimi v določenem kolektivu. Psihično nasilje označujemo kot mobing takrat, ko se vedenje ponavlja daljše časovno obdobje v pogostih intervalih. Pojem mobing je leta 1984 prvič uporabil nemški industrijski psiholog in medicinski znanstvenik Heinz Leymann. Prvi je za mobing postavil definicijo. Mobing v delovnem okolju vključuje sovražno in neetično komunikacijo enega ali več posameznikov, sistematično in najpogosteje usmerjeno proti enemu posamezniku, ki je zaradi mobinga porinjen v nemočen položaj, kjer nima zaščite in kjer tudi ostaja zaradi stalnih dejanj mobinga. Ta dejanja so zelo pogosta, najmanj enkrat na teden, in v daljšem obdobju, najmanj šest mesecev. Zaradi visoke pogostosti in dolgega trajanja sovražnega obnašanja se mobing kaže v znatnih duševnih, psihosomatskih in socialnih problemih. V Sloveniji se mobing pojavlja praktično tako dolgo kot v drugih podobno razvitih deželah. Razlika z razvitimi deželami je predvsem v prepoznavanju in sodnem pregonu. Mnogi si mobing ne upajo prijaviti ustreznim službam, zato so tudi statistike izkrivljene, ocene pa ne navajajo točnih podatkov, ampak na podlagi določenih kriterijev poizkušajo ugotoviti množičnost oziroma razširjenost. Oseba se lahko psihičnemu nasilju izogne na več načinov. V osnovi sta dva zelo različna načina. Oseba se lahko brani in nasprotuje ali pa se umakne. Za katero od oblik se bo odločil je odvisno predvsem od osebe same, od njegovega položaja, samozavesti, znanja, izobraženost, razgledanosti in mnogih drugih osebnostnih lastnosti. Oseba se mora predvsem zavedati, da mobing lahko traja v nedogled, v bolj ali manj prikritih oblikah. Zato je dobra in preudarna presoja v smislu kako ravnati še kako pomembna. strong>Mobing mora oseba, ki je izpostavljena psihičnemu nasilju, izkoristiti v svoj prid.

Španija dežela med Atlantikom in Sredozemljem

Španija je država na jugozahodu Evrope . Leži na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj z državo Portugalsko. Španija je obdana z Sredozemskim morjem ter Atlantskim oceanom. Poleg Portugalske Španija meji na Francijo in majhno državo Andoro. Severni del poleg meje z Francijo in Andoro zaznamuje gorska veriga Pireneji. Španija v svoje ozemlje vključuje tudi Balearske otoke v Sredozemlju, Kanarske otoke v Atlantiku. V severni Afriki njeno ozemlje predstavljata mesti/enklavi Ceuta in Melilla. Visoke planote in gorovja, ki so značilna za celinski del Španije, zaznamujejo omenjeni Pireneji ter Sierra Nevada. V nedrjih Pirenejev in Sierre Nevade se napajajo večje reke Španije kot so Ebro, Duero, Tajo in Guadalquivir. Španija, kot jo poznamo danes, razdeljeno na 17 avtonomnih skupnosti ter dve avtonomni mesti , je stara vsega nekaj desetletji. Delitev je leta 1978 poleg naštetega, ozemlje razdelilo na 50 provinc. Na svojem ozemlju Španija našteje 46 milijonov prebivalcev. Poseljenost je zelo različna. Obsežno število prebivalcev svoj vsakdanjik prebiva v prestolnici in njeni okolici, ter centrih na obali. V notranjosti ozemlja je Španija redko poseljena. Velik prirast števila prebivalcev Španije se je zgodil v 60' in 70' letih 20 stoletja. V tem obdobju je Španija število prebivalcev podvojila. Nekoč pomorska država , danes svoj vsakdanji kruh služi z storitvenim sektorjem, ter industrijsko proizvodnjo. Španija svoje dohodke črpa tudi v kmetijstvu. Zaznamuje ga pridelava sadja in zelenjava, pomemben del kmetijstva predstavljajo tudi proizvodnja oljčnega olja in vina. Poleg pomorstva in velikih pomorščakov, Španija svojo zgodovino in kulturo črpa iz bogate slikarske dediščine. Tako se lahko pohvali z Velázquezom v 17. stoletju, Goyo v 18. in 19. stoletju ter Picassom, Dalijem in Mirojem v 20. stoletju. Poleg slikarstva so prek meja ponesli kulturo, katero Španija premore, razni filmski in glasbeni ustvarjalci, nekatera njihova dela so postala kultna in ob marsikateri priložnosti praktično samoumevna.

Študentsko zavarovanje posebna oblika zavarovanja

Študentsko zavarovanje je posebna oblika zavarovanja , katero je mogoče za osebe, ki se izobražujejo. Zavarovalnica študentsko zavarovanje oblikuje na podlagi omejene starostne skupine, ter vseh njenih značilnosti.

Določanje pogojev iz zavarovalne police poteka na podlagi ocen iz statističnih podatkov lastnih ali tujih virov. Z njimi pridobi zavarovalnica sliko o najpogostejših dogodkih, ter vseh elementih, katere vključuje študentsko zavarovanje. Študentsko zavarovanje je modro zavarovanje , ki zavaruje osebe, katere se izobražujejo za vse nezgodne primere. Nezgodnih primerov, katerih možnost je ocenjena z dokaj veliko verjetnostjo dogodka. Študentsko zavarovanje zavaruje za primere invalidnosti, zavarovancem nudi dnevno nadomestilo za zdravljenje v bolnišnici in podobne primere. Študentje morajo določila in pogoje dobro prebrati, ter se v primeru, da študentsko zavarovanje ne krije vsega kar želijo obrniti na zavarovalnega agenta ali drugega zastopnika zavarovalnice.

V razgovoru bosta zagotovo sklenila dogovor, ki bo na eni strani zavarovancu nudil vse koristi zavarovanja, zavarovalnica pa bo zavarovanje lahko nudila. Če boste iskali takšno zavarovanje, potem študentska zavarovanja ponuja tudi Vzajemna. Treba se je zavedat, da študentje poleg študija, izvajajo še mnoge druge aktivnosti, gibljejo se na različnih območjih, tudi izven države ter mnogih drugih posebnosti študentskega življenja. Študentsko zavarovanje zato morda ne nudi zavarovanja vseh naštetih aktivnosti in iz njih izvirajočih lastnosti, zato se je dobro pozanimati kako je mogoče naštete dodatne aktivnosti najbolje zavarovati. Na ta način bodo vse študentske aktivnosti varne in zavarovane za primere raznih potencialnih nevarnosti, ki so mogoče. Čeprav so mnoge aktivnosti na prvi pogled povsem brezskrbno varne, razni dogodki govorijo o tem, da temu ni čisto tako. Zgolj na promet in zahtevano mobilnost velja pomisliti. Študentje so lahko kljub svoji previdnosti udeleženi v prometno nesrečo kot voznik ali sopotnik. Z poškodbo se lahko pojavijo ovire pri izvajanju študentskih aktivnosti, zato je modro, da zavarovalna polica tudi blaži vse nastale posledice. Študentsko zavarovanje je za vse osebe, ki se izobražujejo modra odločitev.