Smučanje, tradicija in sodobnost

Smučanje je tradicija in sodobnost . Tradicija in sodobnost je smučanje na račun znanih dejstev. Smučanje je v Sloveniji znano iz zapisov izpred stoletji, zagotovo pa se je razvilo že veliko pred tem. Slovenija, kot smučarska dežela, je doživljala podoben razvoj kot vse sosednje države v istem času, obdobju in državni ureditvi. Smučanje je v Sloveniji zagotovo tako staro kot v drugih državah s podobnim podnebjem. Predvsem je za svoj razvoj smučanje dolžno vsem dejavnikom vsakdanjika človeka v najstarejših časih. Smučanje mu je v prvi vrsti omogočalo gibanje po zasneženi pokrajini. Sneg, ki se je udiral pod težo človeške teže je onemogočal normalno gibanje, katero je značilno za druge dele leta. Tako je smučanje pomenilo korak naprej z samim razmišljanjem in izkoristkom vseh danih možnosti. Smučanje zato ni pomenilo samo razvoja gibalnih spretnosti, ampak tudi drugih sposobnosti. Človek se ni samo gibal, lahko je poleg tega razvil in koristil druge spretnosti. Gibanje v zasneženih razmerah je poleg mobilnosti med dvema krajema omogočalo tudi dejavnosti, kot sta vojskovanje in lov v zimskih razmerah. Iz zgodovine je znano, da so bile vojske sestavni del življenja razvitih držav in njihovih poglavarjev, lov pa je na drugi strani omogočal preživetje ali dodaten vir zaslužka navadnim smrtnikom. Seveda sta to zgolj dve od mnogih dejavnosti, ki jih je človek lahko v zimskih mesecih počel v krajih z debelo snežno odejo. Na misel nam lahko pridejo vse druge aktivnosti, ki jih je človek krajih z obilico snega v zimskih mesecih počel z najrazličnejšimi nameni. Podobno se smučanje odvija danes, razlika je v tem, da se danes povečini smuča z namenom rekreacije, zabave in športa, kot pa osnovnega načina preživetja. Temu primerno so se danes okrog smučanja razvile številne druge dejavnosti, ki omogočajo vire dohodkov. Smučarsko razvite dežele potencial, ki ga smučanje nudi, s pridom izkoriščajo in z njim polnijo državne blagajne.