Možganska kap, žilna bolezen

Možganska kap je žilna bolezen . V veliki večini primerov je možganska kap zamašitev žile v možganih. Do možganskega infarkta pride, ker preneha optimalna oskrba s kisikom in glukozo. Podobno kot pri srčnem infarktu del tkiva odmre. Ko nastopi možganska kap je ključnega pomena prvo pomoč. Da do nje pride spoznamo po simptomih, kot so : motnje vida, dvojni vid, ohromelost, nerazločen govor, v hujših primerih tudi izguba zavesti. V nekaterih primerih se možganska kap kaže tudi kot slabost z bruhanjem, motnje ravnotežja ali vrtoglavica. Problem s katerim se ob teh znakih soočajo prisotni je predvsem strah pred napačnim ravnanjem. Zato niso redki primeri, ko se ljudje ne odzovejo, iščejo razne izhode iz situacije ter na splošno nočejo imeti opravka s ponesrečencem. Ko nastopi možganska kap je tak odziv zelo neprimeren in škodljiv za ponesrečenca, saj s tem vplivamo na njegovo prihodnost oziroma zdravje. V večni primerov, ko nastopi možganska kap minute štejejo, dobesedno. Premagati odpor do pomoči najlažje rešimo s tem, da se postavimo v kožo ponesrečenca. Ker možganska kap vpliva na kakovost življenja v prihodnosti skladno s hitrostjo našega ukrepanja, nam je lahko jasno kako pomemben je hiter odziv. Tudi nam ne bi bilo prijetno, če bi bili pomoči potrebi, ljudje okrog nas pa bi nemo zrli v nas ter ne bi ukrenili nič. Z vsakim trenutkom pa bi izgubljali delček svojih sposobnosti oziroma bi se manjšal obseg naše funkcionalnosti. Zato se je bolje seznaniti, kako bo prepoznana možganska kap ter kaj moramo ukreniti. Pozorni moramo biti na znake, ki nas prepričajo v nastanek možganske kapi. Ko kličemo reševalce moramo govoriti zbrano, razločno ter neposredno. Neposredno v tem primeru pomeni, da na svoj način opišemo situacijo. Na področja, ki jih ne poznamo se preprosto ne spuščamo. Možganska kap potrebuje za uspešno okrevanje predvsem hitro in učinkovito prvo pomoč.