Raziskave in podrobneje proučevanja so prinesla napredek v začetku osemdesetih let minulega stoletja, ko je borelioza dobila temelje za ustrezno obravnavo. Danes tako na več desetletjih dolgih izkušnjah o bolezni vemo že veliko več. Prvi znak, ki naj nas napoti k zdravniku so spremembe na koži. Mesto, kjer okužen klop vbode in se prisesa na kri žrtve, postane vedno bolj rdeče. Rdeča barva se širi, središče uboda pa pri tem bledi. S tem borelioza dobi svoje tipične znake, ki so kot rečeno znak za takojšnje ukrepanje. Zdravnik bo obolelo mesto pregledal in na podlagi ugotovljenega najverjetneje predpisal ustrezne antibiotike. Veliko pomoč pri tem nudi že preventiva. Klop je zajedavec, ki potrebuje predvsem kri žrtev, da se preko več razvojnih stopenj razvije v odraslega klopa. Za okužbo so nevarni okuženi klopi, njihov odstotek pa je zelo različen. Od območja do območja se odstotek razlikuje in sicer od petdeset do procenta. Seveda obstajajo tudi območja, kjer klop in posledično borelioza nimajo pogojev za obstanek. To so predvsem območja, ki imajo nizek odstotek vlage, na višje ležečih območjih ter pri nižjih temperaturah. Klop lahko svojo aktivnost začne, ko uspešno prezimi in se temperature dvignejo nad pet stopinj Celzija.
V obratnih primerih borelioza nima pogojev za nastanek, saj klop bodisi pogine med prezimovanjem ali ne bo postal aktiven. Zavedanje tega dejstva je koristno predvsem za območja, kjer so pogoji idealni in klop lahko uspešno prezimi ter začne v pomladnih mesecih svoje razvojen aktivnosti. Borelioza je težja oblika posledic ugriza okuženega klopa.
Ni komentarjev:
Objavite komentar