Govorijo o naselju iz pozne antike in zgodnjega krščanstva. Sredi trinajstega stoletja je območje pripadlo salzburškim nadškofom, sledilo je krajše obdobje vladavine madžarskih krajev ter nazadnje obdobje habsburške oblasti, ki je trajalo do konca prve svetovne vojne. Turški vpadi niso prizanesli območju današnjega mesta, kmečki upori proti koncu šestnajstega stoletja so botrovali utrdbi gornjega grada Sevnica. Na spremembe so večkrat vplivali požari, nazadnje so območje trga prizadeli sredi devetnajstega stoletja. O obdobju kuge pričajo kužna znamenja in taborna cerkev svetega Roka nad Sevnico. Pomemben del novejše zgodovine predstavlja železnica, s katero je je Sevnica leta tisoč osemsto dvainšestdeset dobila pomembno gospodarsko in razvojno motivacijo. Zaradi pomanjkanja primernega prostora je bila železniška postaja zgrajena izven trškega jedra, pomenila pa je osnovo za razvoj novega dela mest. Območje je od nekdaj zaznamovala tudi reka Sava. Na temelju te naravne danosti so se razvile mnoge dejavnosti, danes je Sevnica znana predvsem po tekstilni in lesni industriji.
V dvajsetem stoletju je na območju začel industrijski razvoj, prednjačila sta obrata za proizvodnjo kopit in parno žago. Pomemben ostanek zgodovine mesta Sevnica je staro mestno jedro, njegov osrednji del je Glavni trg. Ohranjenih je več starih stavb, med njimi Spodnji sevniški grad, ki je bil zgrajen v začetku sedemnajstega stoletja, obnovljeno znamenje s kipom svetega Martina, cerkev svetega Nikolaja ter cerkev svetega Florjana iz sredine petnajstega stoletja. Sevnica je pomembno kulturno, trgovsko in industrijsko središče v Posavju.
http://www.mojaobcina.si/sevnica/
Ni komentarjev:
Objavite komentar