Edini način sporazumevanja v teh primerih je bil seveda ta, da so našli nekoga, ki je govoril oba jezika, se pravi prevajalca in ki je potem prevajal iz enega v drugi jezik. Glede na to, da je trgovina med ljudstvi že sama po sebi nekaj, kar zahteva komunikacijo med ljudmi različnih jezikov je mogoče reči, da je bilo prevajanje oziroma prevajalci pomembni v preteklosti predvsem v trgovini. Še eno takšno področje pomembnosti prevajalcev pa je diplomacija. Zanimivo je, da sta tudi obe področji zahtevali ne le prevajalce, ampak tudi zelo natančne prevajalce. Prevajanje na področju trgovine, ki bi bilo nepravilno in netočno bi namreč lahko vodilo do ekonomskih, denarnih posledic, pri diplomaciji pa do pomembnih posledic v odnosih med državami. Znano je, da so prevajalce poznali že stari Grki in Rimljani, najpomembnejši prevajalec in tako posrednik grške kulture je bil Cicero.
Vedno pa prevajanje vseeno ni uživalo želene uglednosti, kljub temu, da je bilo izjemnega pomena. Že v času velikih civilizacij je med osvojevalci vladalo prepričanje, da je učenje jezika prisvojenih ozemelj nečastno, zato so bili prevajalci običajno predstavniki nižjih slojev. Skozi zgodovino se je tudi vloga prevajalcev zelo spreminjala, kmalu so dobili vedno večjo veljavo v mednarodnih odnosih, saj so bili za uspešno izpeljan proces komunikacije ključnega pomena, kmalu pa so postali tudi neločljiv del kulturne izmenjave v vseh njenih oblikah. Prevajanje skozi zgodovino se je spreminjalo vse do danes, ko je prevajalec strokovnjak za sporazumevanje med pripadniki različnih kultur.
Ni komentarjev:
Objavite komentar