Stres pojem iz biologije

Stres je pojem iz biologije in psihiologije. Beseda stres je bila prvič uvedena leta 1930. Z besedo stres se označuje posledice nezmožnosti človeškega organizma, da se pravilno odzove na čustvene ali fizične grožnje. Fizične ali čustvene grožnje, pri katerih se pojavlja nezmožnost pravilnega odzivanja človeškega organizma, so lahko dejanske ali zamišljene.

 Simptomi, ki jih stres ima vključujejo alarmno reakcijo. Stres se prek alarmne reakcije prek izločanja adrenalina, povečanja krvnega tlaka, povečanja mišične prekrvavitve, pospešenega delovanja srca ter dihanja. Posledice stresa so tudi povečana budnost, povečana previdnost in pozornost na dogajanje v okolici, nesposobnost koncentracije in glavobol. Stres kot izraz v biološkem smislu je bil prvič uveden leta 1930. Endokrinolog Hans Selye je v kasnejšem obdobju je izraz stres razširil in populariziral koncept, v katerem je zajel neprimeren psihološki odziv na katerokoli zahtevo.
Z besedo stres je označeval stanje, povzročitev stresa pa je omogočal stresor. Stresor je pospeševalec povzročitve stresa. Zajema širok spekter pojavov. Širok spekter pojavov se odraža od blagih draženj do drastičnih. Drastični pojavi lahko imajo hude zdravstvene težave. Stres se lahko ilustrira v kognitivnih, čustvenih, fizičnih ali vedenjskih znakih. Na zunaj se znaki, po katerih opazimo stres, prepoznajo kot : slab videz, glavobol, pretirano skrb, razdražljivost, utrujenost, nezmožnost sprostitve, občutek osamljenosti, depresijo, motnje spanja, krči, žalost, potrtost, strah, pesimizem, slabša koncentracija, pozabljivost, pretirano prehranjevanje in pitje alkohola, uporaba drog, jok in drugi.

Danes stres velja kot reakcija telesa na stresor . Stresor je lahko resničen ali namišljen dražljaj. Z resničnim ali namišljenim dražljajem se povzroči stres. Stresor, ki je lahko resničen ali namišljen, lahko na organizem vpliva na dva načina. Vpliv na organizem je lahko kratkoročen ali akutni. V primeru, da je vpliv na organizem dolgoročen govorimo o kroničnem stresorju. Stres se odraža v treh stopnjah : alarm, upor in izčrpanost. V treh stopnja se telo na stres odziva glede na sposobnost upiranja.

http://fidimed.si/