Paziti pa je potrebno na izogibanje napakam. Pogoste napake sodijo v poglavje pretiravanje. Prepoznavamo ga kot kolesarstvo preko svojih sposobnosti in zmožnosti. Posledice so dolgotrajne bolečine, nezmožnost normalnega gibanja, v skrajnih primerih se pojavlja tudi izguba zavesti. To se zgodi takrat, ko želi rekreativec v kratkem času z intenzivnostjo nadomestiti pomanjkanje splošne kondicije. Praktično gre lahko za krajši strm odsek, ko začenjajo pešati moči, želi to rekreativec nadomestiti s krajšo obremenitvijo do skrajnih moči. Organizem se temu upre, odgovor organizma je izguba zavesti. Bistveno boljše je v tem primeru kolesarstvo, ki se zaveda, da klance ali druge napore lahko bolje premagamo z zmernostjo oziroma zmerno obremenitvijo. Pri tem lahko poslušamo svojo zavest, še boljše pa so merilne naprave. Razlika med zavestjo in napravami je v natančnosti informacij. Zavest nam govori na podlagi izkušenj, ki so lahko tudi zastarele, merilne informacije pa dajo aktualne podatke. Ena ali druga oblika je dobra, za vse, ki želijo hitreje napredovati je brez dvoma bolje izbrati merilne naprave. Omogočajo nam natančno in zelo neposredno prejemanje informacij o tem kakšno je naše kolesarstvo.
Glede na predhodne meritve to pomeni, da je naša obremenitev optimalna oziroma naj bi takšna bila. Pretiravanje nam oznani na različne načine, zelo koristni so alarmi. Manjše obremenitve nimajo učinka. V tem primeru kolesarstvo ne nudi želenega oziroma pričakovanega napredka, lahko bi rekli, da smo se šli voziti kot turisti. Kolesarstvo je lahko način prevoza, lahko pa je zelo koristen način izboljševanja telesne pripravljenosti.
Več
Ni komentarjev:
Objavite komentar